Zdravko Mlinar

Akademske titule:

  • doktor znanosti

Institucije:

  • professor emeritus - Sveučilište u Ljubljani
  • predstojnik - Centar za prostorsko sociologijo

Članstvo u Akademiji:

  • dopisni član - Razred za društvene znanosti (20.05.2004. - ...)

rojen 30. januarja 1933 v Žireh, sociolog. Diplomiral je 1958 na Pravni fakulteti v Ljubljani, podiplomsko študiral sociologijo na Inštitutu za družbene znanosti v Beogradu. 1960 je postal asistent za sociologijo na Pravni fakulteti (Ljubljana) in tam 1967 doktoriral. Študijsko se je izpopolnjeval v Angliji in ZDA. Od 1963 do 1968 je bil raziskovalec na Inštitutu za sociologijo, od 1968 izredni, od 1974 pa redni profesor na FSPN, sedanji FDV. 1974–76 je bil dekan fakultete. Kot prvi (v mednarodnem merilu) je zasnoval prostorsko sociologijo in jo uvedel kot predmetno področje študija in raziskovanja. Deluje kot predstojnik Centra za prostorsko sociologijo in predava več predmetov, ki zadevajo vsebino njegovega raziskovanja.

Kot predavatelj, raziskovalec ali svetovalec je sodeloval na številnih znanstvenih ustanovah, npr. na University of Pennsylvania, University of Oregon, State University of New York, University of North Carolina, Institut d’Etudes Politiques de Paris – Sorbonne, Institute of Development Studies – University of Sussex, Institut filosofii in socjologii – PAN, CIRCOM – Tel Aviv, Istituto di sociologia internazionale – Gorica, Instituto di ricerche economiche, Bellinzona, v “interagency missio” (ILO, FAO idr.) v Colombu. Sodeloval je v več mednarodnih komparativnih raziskavah o razvojnih spremembah na lokalni in nacionalni ravni.

Njegova bibliografija obsega okrog štiristo enot, in od tega je avtor ali soavtor čez dvajset samostojnih publikacij. Objavljal je v več kot dvajsetih strokovnih revijah in v osmih tujih jezikih, med drugim v Intern. Jour. Urban and Reg. Research, Annals of the American Acad. Pol. Soc. Sciences, Intern. Jour. Sociology and Soc. Policy, Architecture et Comportement, Espaces et Sociétés, Studia sociologiczno-politiczne, Comparative Political Studies, Revue de l'Est, La Ricerca sociale, Sociologia urbana e rurale, Intern. Jour. Soc. Language. (Bil) je član uredniških svetov in odborov več mednarodnih socioloških revij. Je tudi urednik za področje sociologije pri Enciklopediji Slovenije.

Zdravko Mlinar je bil izredni član SAZU od 24. aprila 1981 in je redni član od 23. aprila 1987. Od 1995 je načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU; od 1996 pa tudi tajnik tega razreda. 1980. je bil proglašen za častnega člana slovenskega sociološkega drušva. Prejel je odlikovanje predsedstva SFRJ – red dela z zlatim vencem. Za knjigo Humanizacija mesta je 1985 prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča; za knjigo Protislovja družbenega razvoja pa 1987 nagrado dr. Vladimirja Bakariča kot najboljše delo s področja družbenih znanosti v Jugoslaviji; za knjigo Individuacija in globalizacija v prostoru pa 1995 nagrado RS “za vrhunske dosežke na področju sociologije”.

Zdravko Mlinar je bil soustanovitelj in prvi predsednik društva sociologov Slovenije (1965–69) ter predsednik jugoslovanskega sociološkega združenja (1971–72); je eden od začetnikov institucionalizacije in profesionalizacije sociologije v Sloveniji po II. svetovni vojni. V mednarodni sociološki zvezi (ISA) je deloval kot podpredsednik raziskovalnega komiteja za urbani in regionalni razvoj in predsednik raziskovalnega komiteja za socialno ekologijo; je tudi soustanovitelj sekcije Thematic Group on Sociology of Local-Global Relations, ISA, in Study Group on Politics of Local-Global Relations, IPSA. 1995–97 je deloval tudi kot predsednik skupine Pugwash za Slovenijo.

Zasnoval je sociološko preučevanje družbeno-prostorskih sprememb pri nas, najprej na lokalni ravni z vidika urbane in ruralne sociologije oz. sociologije lokalnih skupnosti. Postopoma pa je izgrajeval bolj celovito razlago teh sprememb, ki jo je predstavil v svojih izvirnih teoretskih koncepcijah in empiričnih raziskavah. Skupaj s Henryjem Teunejem je napisal temeljno teoretsko delo o “razvojni logiki družbenih sistemov”, ki doživlja odmevnost in aplikacijo na več področjih družbenih znanosti. Sicer pa je preučeval družbeno-prostorske spremembe na mikro- in makrosociološki ravni kot enotnost nasprotij procesov osamosvajanja in povezovanja. Osredotoča se na družbeno-prostorsko preobrazbo pod vplivom tehnoloških in političnih sprememb v evropskem in svetovnem merilu, pri čemer nakazuje perspektivo individualizacije in globalizacije kot tudi njune meje, tj. povratek k paradigmi zaprtega sistema. Raziskovalno in pedagoško pa deluje tudi na področjih prostorskega planiranja.