Ciril Zlobec, književnik

Članstvo u Akademiji:

  • dopisni član - Razred za književnost (17.05.1990. - ...)

Adr.: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, Slovenija

rojen 4. julija 1925 v kmečki družini v Ponikvah na Krasu, ki je vse do danes ostal ena osrednjih tem njegovega pesništva, še posebej otroštvo.

To otroštvo je po eni strani sproščeno in svobodno, po drugi pa tudi že zaznamovano s fašistično okupacijo Primorske, torej italijanska šola, upiranje raznarodovalni politiki, s trinajstim letom prva pesem, ki jo je Zlobec napisal in občutil tudi kot demonstracijo svoje pripadnosti slovenstvu.

Osnovno šolo je (najmlajši izmed sedmero otrok) obiskoval v sosednji vasi, v Avberju, gimnazijo v malem semenišču v Gorici in Kopru, od koder je bil l. 1941 izključen – ker so odkrili, da piše pesmi v slovenščini in da so nekatere med njimi celo ljubezensko obarvane. Prav ljubezen, erotika v najširšem smislu, kot neposredna izpoved in kot filozofska metafora, je osrednje jedro vse poznejše Zlobčeve poezije.

L. 1942 je postal aktivist OF, v začetku naslednjega leta je bil nasilno mobiliziran v posebne bataljone (politična konfinacija za mladoletne primorske Slovence), ob razpadu Italije septembra 1943 se je vrnil domov in se pridružil partizanom. Bil je borec, politdelegat, minerec, kurir, obveščevalec, ustanavljal je slovenske šole po Krasu, poučeval, predaval na partizanski ljudski univerzi. Tudi ta vojna izkušnja ni ostala brez sledu v njegovi poeziji in prozi.

Po vojni je nadaljeval študij v Ljubljani, diplomiral na slavistiki, se zaposlil kot novinar, deloval, zmerom v kulturnih uredništvih, najprej pri Ljudski pravici, potem na radiu in televiziji in spet na radiu. Bil je dva mandata delegat slovenske skupščine, dva mandata podpredsednik SZDL, prav tako dvakrat predsednik univerzitetnega sveta ljubljanske univerze, en mandat predsednik zveze pisateljev Jugoslavije, več let predsednik založniških svetov Lipe v Kopru in DZS. Med leti 1952–57 je skupaj z Jankom Kosom urejal literarno revijo Beseda, od l. 1969 pa je glavni in odgovorni urednik Sodobnosti.

Na prvih večstrankarskih volitvah l. 1990 je bil izvoljen v predsedstvo prve samostojne slovenske države.

23. maja 1965 je bil izvoljen za izrednega, 18. maja 1989 pa za rednega člana SAZU. Je tudi dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in redni član Evropske akademije v Salzburgu. L. 1992 je bil prvič in 1996 ponovno izvoljen za podpredsednika SAZU.

Prve pesmi je Zlobec objavil v partizanskem tisku, prvo zbirko Pesmi štirih 1953, skupaj s Kovičem, Menartom in Pavčkom, sledile so zbirke: Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Najina oaza (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Čudovita pustolovščina (1971), Dve žgoči sonci (1972), Vračanja na Kras (1974), Kras (1976), Pesmi (1979), Glas (1980), Pesmi ljubezni (1982), Beseda (1985), Nove pesmi (1985), Rod (1988), Moja kratka večnost (1989), Ljubezen dvoedina (1993), Stopnice k tebi (1995), Mojih sedemdeset (1995), Skoraj himna (1995), Ti-jaz-midva (1995).

Zlobec je tudi avtor dveh romanov: Moška leta našega otroštva (1962) in Moj brat svetnik (1970) ter petih knjig esejev in publicistike: Spomin je včasih moč in sreča (1961), Poezija in politika (1975), Slovenska samobitnost in pisatelj (1986), Priznam, rekel sem (1988), Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko (1992).

Zlobec tudi veliko prevaja, zlasti iz italijanščine in srbohrvaščine (Dante, Leopardi, Carducci, Montale, Ungaretti, Quasimodo, antologija sodobne italijanske lirike, Davičo, Popa, Mihalić, Slaviček, M. Alečković, Podrimja, Romun A. S. Dojnaš, med prozaisti Moravia, Lampedusa, Sciascia, Malaparte in drugi, skupaj nad 30 knjižnih naslovov). Zlobec je uredil tudi 11 antologij slovenske in jugoslovanske poezije doma in v tujini.

Osemnajst Zlobčevih knjig je prevedenih v tuje jezike, od tega 15 pesniških zbirk. Bibliografija Zlobčevih del, izvirnih, prevedenih in prevodov, obsega 90 knjižnih enot.

Ciril Zlobec je za svoje literarno delo prejel več domačih in tujih literarnih nagrad, med njimi Prešernovo, Župančičevo in Kajuhovo nagrado ter mednarodne nagrade Eugenio Montale, Cittŕ dello Stretto, Carlo Betocchi – Cittŕ di Piombino in Giuseppe Acerbi. Je tudi prejemnik več domačih in tujih državnih priznanj, med njimi zlatega znaka svobode in naslova komendnik Republike Italije.

Ciril Zlobec sorazmerno veliko objavlja v tujini, poezijo in esejistiko, in je pogosto vabljen na številna pesniška, splošno kulturna in druga mednarodna srečanja.